Vršič - Prisojnik - Razor - Kriški podi - Luknja - Vrata  in Triglav 2004

Foto: Slavko Bobek

 

Letošnji dvodnevni izlet v Julijske alpe smo pričeli v zgodnjih jutranjih urah na avtobusni postaji v Šentjurju. Najprej smo se odpeljali do doline Vrat pri Aljaževem domu, kjer je ena skupina šla na Triglav preko Luknje in Doliča, druga pa se je potem odpeljala naprej na Vršič.

 

Na Vršiču smo najprej prišli do Tičarjevega doma. Kmalu zatem pa še na Poštarski dom (na sliki), kjer smo se malo okrepčali.

 

 

 

Nato se je kmalo začelo zares. Odpravili smo se po zelo zahtevni Kopiščarjevi poti. Jeklene vrvi in klini so nas spremljali ves čas. Prav tako je bilo tudi v drugem delu po jubilejni poti do Kriških podov.

 

V steni smo si lahko ogledali tudi obraz "Ajdovske deklice". Najlepše jo vidimo iz smeri Poštarskega doma.

 

 

Prednje okno je največje in najbolj znano naravno okno v Julijskih alpah. Od daleč morda izgleda majhno, vendar je v resnici zelo veliko.

 

Na vrhu Prisojnika je čudovit pogled na vse strani, le če nam ne nagaja megla.

Na desni pogled na Kranjsko goro.

 

 

Nato nas pot pelje naprej do zadnjega okna, ki je prav tako zelo veliko. Pot je ves čas zelo zahtevna.

 

Iz smeri Razorja imamo čudovit pogled na Prisojnik (na levi) in na Jalovec (na desni).

 

Ne uide nam tudi pogled na našega velikana imenovanega Triglav, ki ga vidimo na levi strani.

 

Prespimo na Pogačnikovem domu, kjer se dobro odpočijemo in okrepčamo. Postrežba in prijaznost je res na visokem nivoju.

 

Od tukaj lepo vidimo v dolino Trente (na desni).

 

Drugi dan srečamo kar nekaj gamsov, ki se ne bojijo planincev in objektiva. Seveda se nismo mogli upreti, da ne bi naredili kakšen posnetek.

Na poti proti Luknji in nato proti Vratom najdemo tudi kar nekaj čudovitih planik (na levi).

Na koncu gremo še mimo spomenika padlim partizanom gornikom v obliki velikanskega plezalnega klina s karabinom (oponko).

 

Tu nas čaka naš prevoz, ki nas varno pripelje nazaj domov. Druga skupina pa se spusti iz Triglava v dolino Trente, kjer se preko Vršiča prav tako vrne nazaj v Šentjur.