Golica 2009

Foto: Slavko Bobek

	Vzpon na Golico začnemo kot običajno izpod Planine pod Golico do koder se tudi pripeljemo. Kmalu na naši levi strani zagledamo naš prvi cilj - Kočo na Golici. Vmes že vidimo tudi prvo planinsko cvetje. Poleg narcis seveda, ki nas pozdravijo že preden izstopimo iz avtobusa.
	Proti koči na Golici se odpravimo po bolj strmi levi poti. Po cca 2 urah smo na koči in že lahko naredimo kakšen skupinski posnetek.
	Da nam malica bolj tekne in da dobimo novo energijo za vzpon na vrh poskrbi pihalni orkester, ki poskrbi za pravo vzdušje. Zatem se odpravimo po procesiji na vrh Golice (1835 m). Do vrha nas loči slabih 30 minut.
	Na vrhu, na avstrijski strani lahko vidimo še kar nekaj snega, ki se z zadnjimi močmi upira vedno toplejšim sončnim žarkom, ki nevidno pripekajo tudi skozi oblake, ki so nas spremljali skozi ves dan. Na vrhu naredimo še en skupinski posnetek, potem pa pot pod noge proti Javorniškemu rovtu.
	Ko se odpravimo po grebenu Golice v smeri Stola še zadnjič pogledamo proti koči na Golici. Nato se začnemo počasi spuščati v dolino.
	Rožic takšnih in drugačnih vidimo na poti kar nekaj. Pred nami se v oblakih skriva Stol. Mi pa se držimo desno in se počasi spuščamo v gozd.
	Pri spustu nas narcise s svojim omamnim vonjem spomnijo, da vloženi trud ni bil zaman.
	Bližje, ko smo domu Pristava na Javorniškem rovtu, več travnikov je snežno belih. Za konec naredimo še eno gasilsko za spomin, preden se odpravimo proti domu Pristava, kjer se pošteno okrepčamo. Nato pa nazaj proti domu.