Triglav 2009

Foto: Slavko Bobek

 

Za letošnji vzpon, na Triglav, smo si rezervirali kar tri dni. Tako smo lahko prehodili cel Triglav. Udeležba je bila kar številčna, saj nas je bilo kar 47.

Prvi dan smo se zapeljali v dolino Mojstrane in začeli s pohodom pri Aljaževem domu (levo).

 

Nato smo zavili levo čez Prag (desno).

 

 

Pot se začne kar kmalu vzpenjati navzgor (levo).

 

Ob poti kmalu opazimo tudi planinske rožice, ki opazujejo vsak naš korak (desno).

 

Potem se kmalu začne zares. Pot se strmo dvigne navzgor. Klini in jeklene vrvi so vedno bolj pogosti.

 

Varno in počasi se dvigamo en za drugim od klina do klina.

 

Višje kot se vzpenjamo, bolj raznoliko cvetje nas obdaja.

 

Julijski mak (desno).

 

Na nekaterih odsekih poti so nekateri nahrbtniki postali pretežki in dodatna pomoč je bila še kako na mestu (levo).

 

Skupinska pred Staničevo kočo, pred odhodom proti Kredarici (levo).

 

Mali encijan (desno).

 

Pot proti Kredarici od Staničeve koče ni težka (levo).

 

Po cca eni uri pred sabo zagledamo dom na Kredarici (desno).

 

Cerkev Marije Snežne na Kredarici (levo).

 

Po prihodu na Kredarico, odložimo nahrbtnike in se še isti dan povzpnemo na vrh Triglava (desno).

 

 

Pogled na dolino Vrat in Aljažev dom, kjer smo začeli pohod (levo).

 

Na vrhu, pri originalnem Aljaževem stolpu naredimo še kakšen posnetek za spomin (desno).

 

Po krajšem postanku na vrhu je sledil še tradicionalni krst planincev, ki so bili prvikrat na Triglavu. Letos je bilo takšnih kar 18 (desno).

 

Preden se spustimo proti Kredarici, kjer bomo prespali, naredimo še en skupinski posnetek za spomin na letošnji vzpon (levo).

 

Oblaki so za nekaj časa odprli pogled na eno stran, drugič na drugo. Pogled na Dom na Kredarici in Staničevo kočo (v soncu) z vrha Triglava (desno).

 

Sončni vzhod na Kredarici (levo).

 

Pogled s Kredarice na Triglav, obsijan z jutranjim soncem (desno).

 

Še ena skupinska naslednje jutro, preden se odpravimo naproti cilju za drugi dan - Koči pri Triglavskih jezerih (levo).

 

Spust proti domu na Planiki, kjer bo naše naslednje postajališče.

 

Fosili školjk v kamenju pričajo, da so se lahko v davnih časih pripeljali na Triglav kar v čolnu (levo).

 

Retijski mak (desno).

 

 

Oranžni mak (levo)

 

Eno izmed Triglavskih jezer ob poti proti koči na Prehodavcih. Kočo lahko vidimo na hribčku zgoraj desno (desno).

 

Triglavsko Veliko jezero Ledvička (levo).

 

Pogled na kočo na Triglavskih jezerih poleg Dvojnega jezera. Značilnost tega jezera je da, ko je veliko vode, je le to združeno v eno, drugače pa sta dve ločeni jezeri (desno).

 

Še ena skupinska pred Kočo na Triglavskih jezerih, kjer smo drugič prespali. Tretji dan nas je potem pot vodila najprej do Koče pod Bogatinom.

 

Zadnji tretji dan, smo lahko na poti občudovali bogato rastlinsko floro.

 

Pogled na kočo pod Bogatinom, kjer smo naredili krajši postanek (desno).

Nato smo se odpravili proti domu na Komni, kjer smo imeli daljši postanek (levo).

 

Na koncu našega izleta je sledil sestop proti koči na Savici. Pogled na Bohinjsko jezero, ko se spuščamo proti Savici (desno).

 

Pod vodstvom naših vodnikov in organizatorjev smo vsi prišli v dolino varno in srečno brez kakršnihkoli poškodb ali zvitih gležnjev.