Lendavske gorice 2010

Foto: Mirko Rančigaj

(Ker se približuje Martinovo, sem se odločil, da za popestritev, času in kraju primerno, objavim tekst v pristnem prekmurskem narečju) Naš predzádnji letošnji izlet, smo začnuli v nájbole skrájnon severovzhodnon deli Slovenije, na trimeji med Slovenijo, Hrvaško, pa Madžarsko, v »klüni kokoši«. V ton mesti je 4000 prebivalcov, vse okouli so pa gorice, kere nas vábijo ka si jih poglédnemo. Ja, dobro ste pogrüntali. Tou je Lendava!
	V Lendavi nas je čákal vodijč, šteri nan je pokázal Lendavo, pa njéne zanimijvosti. Tüdi kulturni dom smo si poglednoli. Čüli smo tüdi dosta zanimijvoga o zgodovini Lendave. Spredi je sinagoga, odzaja pa se vijdi zvunijk farne cérkve Sv. Katarine.
	Kapajla Sv. Trojice štera je bijla zazijdana 1728. Prlé je na ton mesti bijla vojáška postojánka. V kapejli je v steklenoj trügi, mumija Mihály Hadika, šteri je v časi turških vpádof bil na grádi poveljnik.
	Po sprehodi po Lendavskij goricaj smo vidli dosta fajnij hižic… …po drüjgi stráni smo pa vidli tüdi také, ka že propádajo, pa nišče nikaj ne naprávi.
	Najprle smo se stavili v »Hiži vijna Cuk«, ge smo kouštali prvi letošnji mošt, šteri nán je lepo tekel dol po gúti. Za konec nán je gazdarica Eva ponidijla še tople friško spečene peréce.
	Poglednoli smo tüdi kak vö vijdi odznoutra. Vidli smo lipou po domáče zriktano kamro, štero si spláča poglednoti. Brez "gasilske" slike nemre biti izleta.
	Tak smo šli prejk nekda nájbole "varováne" meje, nikdi smo pa nej vidli žice, vojske, tankof, nikaj, ve smo pa v Evropskoj uniji. Čeglij je pout nej bijla težka, smo si večkrát počinouli. Na ednon od postánkov, je naš gospoud Vili, möj krátki tečáj madžárščne. Iz srcá smo se njemi smijáli.
	Na düjgon postajališči nan je gazda ponüjdo oreje, šklojce, domáči zábél z lükon in tikvenim olijon, pa mošt je tüdi nej falil. Te nan je pa še zašpilal na frajtonarico. Nešteri so tüdi zaplésali. Gda je bilou najlepše, je vodijč zafüjčkau. Meli smo pa še telko časa, ka smo zaspejvali še eno po domače.
	Lendafske gorice, klepoutci so ftihnoli, ne čüje se tüdi več bráčof, tüdi lijstje je že odpadnolo. V goricaj je ostal mér in tišijna, trstje se priprávla na počijtek. Čiglij je vse prázno, tijo, so gorice izda lejpe v sončnom siji.
	Po napornoj pouti po goricaj, smo se odpelali na domačijo Sekereša v Dobrovnik. Ka nas je tü čakalo, se vijdi na sliki. Té lagviček je ostau hitro prázen. Znan zatou, ka je bil grouzdjof sok jako dober.
	Či smo bilij že v Dobrovniki, smo si poglednoli še njüjve orhideje in tropski vrt na srejdi prekmurske ravnice. Či jo glédamo tak od poulek, ali nas na koj spominja?
	"Pri Lujzi" se je končau naš izlet. Tü smo v sebé spravili še prekmurski bograč. Tü smo si poglednuli, lejko právimo, fejst založeno vijnsko klejt.

Tü smo si še zadnjič spilij mládo vijno, se puni lejpih ftisof in dobre volé pelali prouti doumi. Meli smo pa srečo, ka je bilou cejli dén lejpo vrejme pa še toplo kcoj.