Slavnik 2010

Foto: Branko Petauer, Mirko Rančigaj

Tako kot spomladi smo se tudi jeseni odločili za izlet na Primorsko. Naš izlet se je začel v majhni vasici Slivje, kjer smo si najprej ogledali cerkev sv. Martina, nato pa smo se spustili v kraško jamo Dimnice. Po ogledu jame smo se odpeljali v vas Skadanščino, od koder smo se vzpeli na Slavnik (1028m). Iz Slavnika smo se spustili po položni poti v Podgorje, kjer nas je čakal naš prevoznik. Od tu smo se napotili proti Sežani v Filipčje brdo, kjer smo obiskali znanega vinogradnika in naš izlet zaključili z degustacijo pršuta in terana.

 

 

Cerkev Sv. Martina v Slivju, zgrajena l. 1697 v romanskem slogu. V cerkvi smo lahko poleg ostalih poslikav občudovali predvsem poslikave iz življenja škofa, Sv. Martina.

 

Spust proti vhodu v jamo Dimnice, po polžasto speljani poti.

 

Na dnu pred vhodom v jamo. Najprej smo prišli do Plesne dvorane. Ogledali smo si še Vilinsko, Marmitno, Podorno in Ponvično dvorano.

 

Seveda se je vsaka dvorana ponašala s svojimi značilnostmi. To je ena izmed njih. Kaj predstavlja (uporabite malo domišljije)?

 

V Skadanščini so nas "prebivalci" začudeno opazovali: "Pa menda ja ne grejo na Slavnik v tem vremenu?"

 

Mi pa smo kljub oblakom dobre volje začeli naš vzpon na Slavnik.

 

Pot ni bila zahtevna, dvakrat ali trikrat je še sonček radovedno pokukal iz oblakov in nam zaželel varen korak.

 

Oh, kako poseben čar ima hoja po odpadlem suhem listju.

 

Ko smo stopili iz gozda, smo zagledali oddajnik - zdaj vrh zagotovo ni več daleč!

 

Vrh Slavnika zavit v goste oblake, pa še burja kar pošteno piha.

 

Z obljubljenim razgledom ni bilo nič. Še gosta megla se je začela spuščati, komaj smo našli kočo.

 

Takšen pa je razgled iz Slavnika, kadar je lepo vreme. Mi te sreče žal nismo imeli. Morda naslednjič?

 

Komaj smo se našli vsi v gosti megli, da smo lahko naredili tole "gasilsko".

 

Na poti navzdol proti Podgorju ni bilo več megle in lahko smo uživali v pogledu na čudovite jesenske barve listja.

 

Podgorje, tu je še vse zeleno, jesen še ni prišla v dolino.

 

Vrh Slavnika iz Podgorja, pokriva ga gosta megla.

 

 

Filipčje brdo, majhna vasica v osrčju Krasa, bndima (trgatev) je končana, vinogradi so opusteli in tudi listje bo kmalu odpadlo.

 

 

Pričakali so nas s sveže pečenim kruhom iz kmečke peči in soljo, kot je bil običaj v starih časih, sledila pa je degustacija pršuta in domačega terana. Za konec pa še enkrat hvala Borisu in Mirjam za prisrčen sprejem, za vse, kar ste nam pripravili in za toplino, s katero ste nas sprejeli. Zagotovo še pridemo v vaše kraje.