Natisni

Logarska dolina in Robanov kot

06.10.2014

PO LOGARSKI DOLINI

To šolsko leto smo se mentorice planinskega krožka spet odločile, da naše mlade planince popeljemo na dvodnevni izlet. Izbrale smo Logarsko dolino, ker je med najlepšimi in nam nudi izhodišča za številne pohode.

Po dolgih pripravah smo se v soboto, 4.10.2014, le odpravili na pot. Avtobus nas je peljal do začetka Logarske doline, od koder smo se peš odpravili proti Domu planincev. Ob poti smo videli izvir Črne, olcarsko hišo in zanimiva drevesa. Pri Domu planincev nas je sprejel prijazen oskrbnik in nas povabil na slastno kosilo. Hribovski zrak je naredil svoje in krožniki so bili hitro prazni. Ko smo se razporedili po sobah, nas je že čakala Klemenča jama. Pot ni bila predolga, bila pa je zelo strma in zaradi oblačnega in meglenega vremen precej spolzka. Zato smo bili pri hoji zelo previdni. Pri koči na Klemenči jami, kjer so imeli ravno ta dan zabavo ob zaključku sezone, smo se malo okrepčali in veliko igrali. Po debeli uri hoje navzdol, smo se vsi zadovoljni vrnili v naše »gnezdo za eno noč«. Tu so na naše želodčke že čakale palačinke in kompot. Za mlado planinko, ki je ravno ta dan praznovala rojstni dan, je za presenečenje poskrbela kuharica Doma planincev, saj ji je spekla rojstnodnevno rulado. Vsi smo se posladkali z njo. Ker smo bili še vedno v polni pohodniški opremi, smo se pred spanjem odpravili še na nočni pohod do bližnje oglarske koče. Ob poti smo nakrmili še osličke in koze, sami pa smo se spremenili v kresničke in uživali v hoji ob baterijskih svetilkah. Čakalo nas je še eno presenečenje, saj smo si ob tabornem ognju na palicah spekli vsak svoj kruhek. Nato smo polni lepih doživetij hitro zaspali.

V nedeljo zjutraj nismo potrebovali budilk. Kar hitro smo se odpravili na zajtrk. Po njem smo pospravili sobe in se poslovili od prijaznih oskrbnikov Doma planincev. Z avtobusom smo se odpeljali do parkirišča pod slapom Rinka, se sprehodili do njega in ob poti odkrili zmajevo jamo. Po vrnitvi na avtobus smo se odpeljali do začetka Robanovega kota. Od tu smo se po prijetni in lahki poti sprehodili do njegovega zatrepa, kjer je Robanova planina. Kljub temu, da smo v dveh dneh kar veliko prehodili, nam moči in volje za igro ni zmanjkalo. Pot nazaj nam je kar hitro minila in ostala nam je le še vožnja do Šentjurja.

Mentorice čestitamo vsem pohodnikom za vztrajno hojo in opravljeno pot. Najlepše se zahvaljujemo vsem v Domu planincev, ki so se tako lepo potrudili za naše otroke in nas, mentorice.

Pohoda se je udeležilo 31 mladih planincev OŠ Franja Malgaja in POŠ Blagovna. Spremljale smo jih 4 mentorice.

Nasvidenje pod plezalno steno.

SREČNO!